Včasih se sprašujemo: kaj sem naredil narobe, da se je to zgodilo prav meni? Zakaj Bog dopusti, da se to dogaja meni?
Tu je preprosta razlaga.
Hči je prišla k materi in ji povedala, da ji gre vse narobe: padla je na izpitu iz matematike, zapustil jo je fant, in to zaradi njene najboljše prijateljice!
V tako žalostnih trenutkih dobra mati zna potolažiti svojo hčer: »Spekla bom torto, ki jo imaš najraje.«
Skupaj odideta do kuhinje, kjer se hči že malce nasmehne. Ko mama pripravlja posode in sestavine za torto, sedi hči njej nasproti, pri uri.
Mama jo vpraša: »Ljubica, bi rada košček torte?«
Hči odgovori: »Seveda, mama, saj veš, kako rada imam torte!«
»V redu,« reče mama, »spij požirek tega olja!«
Hči vsa iz sebe odvrne: »Kaj?! Niti pod razno!«
»Kaj pa kakšno surovojajce?« Hči ogorčeno vpraša: »Se šališ?!«
»Kaj pa pest moke?«
»Ne, mama, še zbolela bi od tega!«
Nato ji mama razloži:
»Vse te stvari so surove in neokusne, a ko jih umesiš skupaj, nastane čudovita torta.«
Bog dela na podoben način. Ni nam treba sprejemati stvari, samo verovati moramo vanj in videli bomo, da nastaja nekaj lepega. Bog nas ima tako rad, da nam vsako pomlad pošlje cvetje; vsako jutro vzide sonce. In kadarkoli se hočemo pogovarjati z njim, nas je vedno pripravljen poslušati.